Ko so zaposleni tudi lastniki podjetja

Žirovska M Sora je poznana kot proizvajalec oken, a največji del 55-milijonskih prihodkov ustvari prek poslovne enote Norica, ki trži stavbna okovja različnih proizvajalcev .Skupina ima tudi trgovski del (tri franšize Spar in gradbeni center v Žireh in Rovtah) ter kmetijsko zadrugo, ki je ločeno podjetje, ukvarja pa se z odkupom in prodajo mleka, živine …

Posebnost skupine je delavsko solastništvo, ki j. Ta je namreč leta 1948 pot začela kot zadruga in ločeno mizarsko podjetje, ki ga je nato leta 1985 zadruga prevzela, pojasni direktor Aleš Ugovšek. Leta 2006 se je M Sora preoblikovala v delniško družbo, ki pa je v lasti zadruge in (nekdanjih) zaposlenih ter kmetov.

Zadruga je imela konec leta 2024 203 člane, od tega 90 kmetov in 113 delavcev. Član lahko postane vsak zaposleni v M Sori, ki tam dela vsaj dve leti, ali kmet, ki dve leti sodeluje z zadrugo.

Zadruga ima v lasti 20 odstotkov delnic M Sore, ostalo pa je (razen nekaj lastnih delnic) v lasti njenih članov. Po besedah Ugovška ima M Sora v lastništvu trenutno 141 fizičnih oseb, od katerih ima vsak lahko največ petodstotno lastništvo. Največjih 20 lastnikov ima skupno 47 odstotkov lastništva.

Ko so delnice na prodaj, jih lahko kupi samo član zadruge. Njeni člani so tudi nadzorniki podjetja.

Obramba pred prevzemom

Malo drugačno strukturo ima Domel iz Železnikov. Leta 1997 so se z delavskim odkupom 53-odstotnega deleža ubranili pred sovražnim prevzemom ameriške korporacije. Odkup so dokončali desetletje kasneje, tudi z bančnim posojilom. Uspešno poslovanje pa je proizvajalcu elektromotorjev nato omogočilo odplačilo posojilo ter redno izplačevanje dividend za delničarje.

“Smo klasična delniška družba z zaprto strukturo lastništva, nimamo pa zadruge,” razliko v primerjavi z M Soro pojasni predsednik uprave Domel Holdinga Matjaž Čemažar.

Imajo 600 delničarjev, pri čemer je 300 trenutno zaposlenih, ostali so nekdanji zaposleni in njihovi dediči. To pomeni, da je med delničarji približno četrtina od skupno 1.200 zaposlenih v podjetju iz Selške doline, pravi Čemažar. Tudi pri njih je moč malih delničarjev omejena; noben lastnik ne more imeti več kot dva odstotka glasovalnih pravic.

“Kar ustvarimo, preusmerimo v rast”

Kot pravita Ugovšek in Čemažar, delavsko lastništvo pomeni večjo stabilnost lastniške strukture. Oba pravita, da prejemata veliko ponudb za odkup podjetja, a notranje lastništvo pomeni obrambni zid. “Podjetja nihče ne more kupiti ali prevzeti. Delničar lahko postane le zadružnik,” pravi Ugovšek.

Struktura lastništva je torej namenjena ohranitvi podjetja v rokah tistih, ki v njem delajo in vlagajo, ter preprečevanju prehitre rasti ali prodaje zunanjim lastnikom. 

Taka oblika lastništva brez dvoma povečuje tudi pripadnost in dolgoročno stabilnost, pravita sogovornika. “Lastniki se dobro zavedamo, da mora večina dobička nazaj v podjetje, v dolgoročni razvoj infrastrukture in zaposlenih. Za dividende gre približno od 15 do 20 odstotkov dobička, ki pa se že prej zmanjša za investicije in razvoj,” pravi Ugovšek. V M Sori so v letih 2023 in 2024 za dividende namenili po 198 tisoč evrov, kar je okoli 32 evrov bruto na delnico, skupni znesek pa je približno petina čistega dobička za posamezno leto. 

V Domelu se po Čemažarjevih besedah razpršeno lastništvo odraža na strateških odločitvah, ki so po njegovi oceni bolj odgovorne. “Imamo zelo konservativno dividendno politiko, zmerno rast dividende, večina dobička pa gre v razvoj in naložbe,” pravi. “Rastemo organsko. Kar ustvarimo, preusmerimo v rast, kar je v zadnjih treh desetletjih delovalo. Verjamemo, da bo z vključevanjem novih zaposlenih tako še naprej.”

Ker sta v lasti zaposlenih, sta podjetji tudi bolj vpeto v lokalno okolje. “Praktično vsaka družina v Železnikih je povezana z Domelom, kar nam nalaga tudi odgovornost za razvoj kraja,” pravi Čemažar.

Pa izzivi?

Direktor M Sore večjih izzivov, povezanih z delavskim solastništvom, ne vidi, saj podjetje s tem živi. “Bi bil pa izziv, če bi se dobički porabljali za druge namene. Pri takem modelu je potrebne tudi nekaj ponižnosti,” na vprašanje o morebitnih izzivih notranjega lastništva odgovarja Ugovšek.

Kot pravi Čemažar, je tak sistem bolj tog pri večjih spremembah kot je na primer dokapitalizacija, saj morajo iskati soglasje okoli 600 lastnikov. Poudarja, da je pomembno, da se poslovanje ne meša z lastništvom. “Kazalniki poslovanja morajo biti ustrezni. Dobiček je gorivo za razvoj. Tudi v podjetjih z notranjim lastništvom smo odgovorni do kapitala.”

Oba direktorja sta izpostavila tudi pomen rednega poročanja o rezultatih poslovanja ter finančnega opismenjevanja zaposlenih.

Nov model zadružništva

Vlada je z letošnjim letom in uveljavitvijo zakona o lastniških zadrugah vpeljala model tako imenovanih Esop zadrug. Osnovna ideja teh je, da se najmanj 75 odstotkov zaposlenih vključi v zadrugo, ki odkupi delež v podjetju. Pri tem zaposlenim ni treba vlagati (veliko) lastnih sredstev, saj se za odkup uporabijo prihodnji dobički podjetja.

Gre za nov model v naboru možnih lastniških ukrepov, ki pa na obstoječa podjetja z notranjim lastništvom ne vpliva neposredno. “Zakon poznamo, spremljali smo njegovo pripravo, a mi imamo lastniško strukturo vzpostavljeno in nam ne pomaga oziroma ne vpliva na naš sistem. Lahko pa bi v bodoče strukturo spreminjali v to smer,” pravi Čemažar.

Tudi Ugovšek pravi, da njim, ki imajo že vzpostavljeno strukturo, nova zakonska možnost neposredno ne koristi in je ne bodo vpeljevali. “Mi že imamo zadrugo, ki je delna lastnica podjetja. Za prehod na Esop model bi morali ustanoviti novo, v katero bi se moralo vključiti vsaj 75 odstotkov zaposlenih, ki bi postali posredni lastniki. To bi prineslo določene davčne ugodnosti, a tega za zdaj ne potrebujemo.”

Za podjetja, ki so pred prenosom lastništva, pa je to po oceni Ugovška lahko dobra priložnost. Katerim se izplača iti v smeri delavskega solastništva, je sicer, kot pravi, odvisno od podjetja do podjetja. “Moje osebno mnenje je, da mora biti podjetje dovolj zrelo. Morda je to lahko tudi startup, če se ustanovitelj zaveda, kaj prinaša rast in notranje lastništvo. Za nas je ta model dober, za koga drugega mogoče ne,” meni.

Neugodna davčna sprememba

Kot je poudaril Čemažar, je bila zanje v času aktualne vlade bolj kot novi zadružniški model pomembna sprememba zakona o dohodnini iz leta 2022, ki je otežila razvoj notranjega lastništva. Domel je namreč vsako leto delničarjem omogočal prodajo delnic podjetju, ki jih je nato Domel prodal mladim zaposlenim. Zakon o dohodnini pa je to prodajo obdavčil.

“Prodajalec plača 25 odstotkov davka, ne glede na to, ali je delnice dobil s certifikatom, ali je lastnik dve leti ali 20 let,” razloži Čemažar. “Mali delničar tako nima motivacije za prodajo podjetju, kar pa je najbolj čista oblika, ker potem podjetja držimo nadzor nad delnicami in jih skladno s pravilniki lahko delimo novim zaposlenim.”

Sprememba podjetjem otežuje nadzor nad razmerjem aktivnih zaposlenih in drugih lastnikov podjetja. Pa je staranje lastniške strukture izziv? “Niti ne, vsaj jaz ga ne vidim tako. Lastniki so leta delali v podjetju, so pripadni in na delež gledajo kot naložbo za tretje življenjsko obdobje. Izziv pa je, ker skozi dedovanje delnice prehajajo tudi v roke tistih, ki niso nikoli delali v Domelu. Zaenkrat je sicer takih dedičev malo, a prav to je razlog, zakaj potrebujemo instrument, da delnice odkupujemo,” nam je dejal Čemažar.

Podobno pove tudi Ugovšek, pri čemer v M Sori le še petino od 141 lastnikov predstavljajo trenutni zaposleni. Precej delnic je v lasti nekdanjih zaposlenih, ki so se že upokojili. Tudi direktor M Sore pravi, da ga to ne skrbi. “Gre za zaposlene, ki so velik del življenja dali M Sori in so kot upokojenci zelo pripadni podjetju ter tudi kot delničarji razumejo poslovanje podjetja,” sklene.